Odgovorno skrbništvo psa in Ambasadorji nasmeha

Objavil/a Ambasadorji nasmeha dne Tor, 21/02/2012 - 22:20

Zakon o prostovoljstvu

3. februarja 2011 je bil razglašen Zakon o prostovoljstvu. Ta natančno opredeljuje, kaj prostovoljstvo je in predvsem, kaj prostovoljstvo ni.

Pod prostovoljno delo se torej šteje samo tisti čas, ki ga s svojim psom prebijem v ustanovi. Moj čas, ko potujem tja, in čas, ki ga potrebujem za pripravo na obisk, se ne štejeta za prostovoljno uro. Ravno tako se v prostovoljno opravljene ure ne štejejo vse tiste poti in opravki, ki jih člani prostovoljnih društev opravimo za društvo – kopiranje, nakupi opreme, dogovori s potencialnimi uporabniki …

Izobraževanje novih delavnih parov ni prostovoljno delo. Zato izobraževanja neprofitna društva lahko zaračunavamo in od tega seveda tudi plačamo davek.

Odgovorno skrbništvo psa

Odličen članek na to temo je pod naslovom Odgovorno skrbništvo psa objavljen na portalu www.mojpes.net. Nekaj smernic glede skrbi naših živali nam narekuje Zakon o zaščiti živali. Vsi skrbniki psov pa vemo, da moramo svojim štirinožcem omogočati:

socializacijo (z drugimi psi, ljudmi, predmeti, ki jih srečuje v okolju)
vzgojo
šolanje
nego
opremo
kvalitetno hrano
veterinarsko oskrbo
varnost

To so naše dolžnosti do naših psov. Poskrbeti moramo seveda tudi, da je pes nemoteč do okolja in da ne povzroča dodatnega hrupa, umazanije in škode.

Vse zgoraj našteto seveda stane. Pa poglejmo, koliko stane na mesec en povprečen irski seter. Vso opremo, ki jo potrebuje, ima, šolan in vzgojen je (beri, ni potrebe po 'formalnem' šolanju v kinoloških društvih). Pogledali bomo, koliko denarja zapravi vodnica setra zanj na letni ravni:

hrana: 700-750 €
prehranski dodatki in priboljški: 200 €
cepljenji: 70 €
letni veterinarski pregled: 100 €
zavarovanje: 100 €

Opomba k veterinarskemu pregledu: to je samo osnovni pregled. Če je s psom še kaj narobe, so stroški seveda višji. Pes je lahko zavarovan tudi za zdravljenje, a v vsakem primeru mora vodnik najprej plačati znesek veterinarske oskrbe, šele kasneje mu zavarovalnica povrne stroške.

Imeti psa si mnogi predstavljajo zelo romantično. Vidijo psa, ki mirno leži z lastnico na kavi (ali z lastnikom na pivu ). I ja bih, tata. Vidijo zdravega, vzgojenega, socializiranega in utrujenega psa. Ne vidijo pa ur šolanja, vzgoje, nege … Ne vidijo tudi sprehoda pred omenjeno kavo (ali pivom). Mnogi posvojijo kužka iz zavetišča in mislijo, da so rešili svet. Zavedamo se problematike zapuščenih živali in občudujemo ter podpiramo vse, ki se s to problematiko ukvarjajo. Opozarjamo pa na premislek pred posvojitvijo. No, saj je z nakupom isto. Mamiiiiiiiiiiii, psa bi imel. In mami že išče psa, kakršnega so si gospodič sin ali gospodična hči zaželeli.